Libjstl

silicij – fosfor – žveplo N P As       Celotna tabela
Splošno
Ime, simbol, vrstno število	fosfor, P, 15
Kemijska vrsta	nekovina
Skupina, perioda, blok	15 (VA), 3 , p
Gostota, trdota	beli: 1830 kg/m3[1] rdeči: 2000–2400 kg/m3[2] črni: 2690 kg/m3[3], -
Videz	brezbarven/rdeč/srebrnkasto bel
Lastnosti atoma
Relativna atomska masa	30,973761 a. e. m.
Atomski polmer (izračunan)	100 pm (98 pm)
Kovalentni polmer	106 pm
van der Waalsov polmer	180 pm
Elektronska konfiguracija	[Ne]3s2 3p3
e- na energijski nivo	2, 8, 5
Oksidacijska stanja (oksid)	±3, 4, 5 (rahlo kisel)
Kristalna struktura	ortorombska (črni)
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje	trdno
Tališče	317,3 K (111,6 °F)
Vrelišče	550 K (531 °F)
Molski volumen	17,02 ×10−6 m3/mol
Izparilna toplota	12,129 kJ/mol
Talilna toplota	0,657 kJ/mol
Parni tlak	rdeči: 3900 Pa beli: 3300 Pa pri 293 K
Hitrost zvoka	ni podatka
Razne lastnosti
Elektronegativnost	2,19 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota	769 J/(kg · K)
Električna prevodnost	1,0 10−9/(m·ohm)
Toplotna prevodnost	0,235 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial	1011,8 kJ/mol
2. ionizacijski potencial	1907 kJ/mol
3. ionizacijski potencial	2914,1 kJ/mol
4. ionizacijski potencial	4963,6 kJ/mol
5. ionizacijski potencial	6273,9 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA Najdaljši t½ je 25,34 d (P-32) 31P 100 % P je stabilen z 16 nevtroni
Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15. To multivalentno nekovino v dušikovi skupini je moč pogosto najti v neorganskih fosfatnih skalah in v vseh živih celicah, a je nikjer v naravi ne najdemo samorodno. Fosfor je izjemno reaktiven, ob spajanju s kisikom oddaja bled lesk (odtod njegovo ime, ki v latinščini pomeni jutranja zvezda, iz grških besed za svetlobo in prinašanje), pojavlja se v mnogih oblikah in je nujno potreben element za življenje organizmov. Najpomembnejša človeška raba fosforja je v izdelavi gnojil, na široko pa se tudi uporablja za izdelavo eksplozivov, vžigalic, ognjemetov, pesticidov, zobne paste in detergentov. Odkril ga je nemški alkimist Hening Brand leta 1669 pri močnem segrevanju uparjene sečnine.

Pomembne lastnosti[uredi | uredi kodo]

Beli fosfor tvori voskasto belo trdnino, ki ima značilen zoprn vonj, a ko je čist, je brezbarven in prozoren. Ta nekovina ni topna v vodi, je pa topna v ogljikovem disulfidu. Čisti beli fosfor se na zraku spontano vžge in zgori v fosforjev pentaoksid.

Oblike[uredi | uredi kodo]

Fosfor obstaja v najmanj štirih alotropnih oblikah: v beli (ali rumeni), rdeči, in črni (ali vijolični). Najpogostejša sta rdeči in beli fosfor; oba sta tetraederski skupini štirih atomov. Beli fosfor gori na zraku in se ob izpostavljanju toploti ali svetlobi lahko pretvori v rdeči fosfor. Obstaja v dveh različicah, alfa in beta, ki se razločita ob prehodni temperaturi −3.8 °C. Rdeči fosfor je relativno stabilen in sublimira pri plinskem tlaku ene atmosfere pri 170 °C, a gori ob udarcu ali gretju zaradi trenja. Obstaja črni fosforjev alotrop, ki ima podobno strukturo kot grafit - atomi so urejeni v heksagonalnih ravninah - in prevaja elektriko.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Koncentrirane fosforne kisline, ki lahko vsebujejo od 70 % do 75 % P₂O₅, so v obliki gnojil zelo pomembne za poljedelstvo in živinorejo. V drugi polovici 20. stoletja je globalno povpraševanje za gnojili vodilo v veliko povečanje izdelave fosfatov. Druge rabe:

• Fosfate uporabljajo pri izdelavi določenih stekel, ki se uporabljajo za karbidne svetilke.
• Kostni pepel, kalcijev fosfat, se uporablja za izdelavo porcelana in za pridobivanje mono-kalcijevega fosfata, ki ga uporabljajo v pecilnem prašku.
• Ta element je tudi pomembna sestavina pri izdelavi jekla, pri izdelavi fosforjevega brona, in v mnogih drugih podobnih izdelkih.
• Trinatrijev fosfat se obče uporablja v čistilnih sredstvih za mehčanje vode in za preprečevanje korozije vodovodne napeljave ali grelcev za vodo.
• Beli fosfor se uporablja v vojaške namene za zažigalne bombe, generatorje dima, dimne bombe in sledilne naboje.
• Različna raba; uporablja se pri izdelavi vžigalic, v pirotehniki, v pesticidih, zobni pasti, čistilih itd.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Poglejte si besedo fosfor ali Fosfor v Wikislovarju, prostem slovarju.